Glavni govorci
Univerza Exeter, Velika Britanija
Naše tehnološko nezavedno je problem, morda celo “problem”. Sanjamo o obvladovanju vesolja, od kvarkov in najprimitivnejših plasti materije pa vse do ekosistemov in globalne ekonomije, vendar se naše sanje vedno bolj spreminjajo v srhljive nočne more, kjer nas preganjajo sprijeni mehanizmi. Zanimam se za umetniška dela, ki skušajo naše sanje vrniti na pravi tir in jih približati resničnosti – dela, ki prikličejo neo-taoistično ontologijo decentraliziranih tokov in vzajemnih transformacij, v katere smo ujeti brez možnosti nadzora. Če je zahodna tradicija govorila o upodabljajočem realizmu, potem dela, ki jih imam v mislih, govorijo o nečem, kar bi lahko imenovali delujoči realizem – ne gre za prikaz videza stvari, temveč za način delovanja. Govorim o primerih del, ki poudarjajo delovanje narave in strojev in ki delujejo kot tehnologije jaza, preobražajo naše notranje bitje; prikazujejo ples delovanja med človeškimi in ne-človeškimi igralci. Skupna osrednja nit teh primerov je obuditev začasnega odkritja, nastajanja, pojav nepredvidljive novosti v svetu. Sanje o obvladovanju zanikajo odkritje in se spremenijo v grozo, ko se neizogibno prikaže. Le nekaj umetniških del nas sooča s tem, številna druga so tematiziranje namesto eksperimentalne odprtosti odkritjem; bolj prilagoditev kot nadzor. Seveda sanje same po sebi niso nikakršen problem, težava je v tem, da jih največkrat želimo izživeti pri belem dnevu.
Biografija
Andrew Pickering (r. 1948, Coventry, Anglija) je zaključil študij fizike na Oxfordu in ima doktorat iz teoretične fizike delcev (University College London) in iz znanstvenih študij (Edinburgh University). Veliko let je poučeval na univerzi v Illinoisu, ZDA, od leta 2007 pa je profesor sociologije in filozofije na univerzi Exeter v Angliji. Pickering je vodilna figura v smereh, ki se nagibajo k študiju prakse in materialnosti v znanstvenih in tehnoloških študijah (STS, science & technology studies) in pri razvoju splošnejših ontoloških implikacij tega principa. Bil je podiplomski štipendist inštituta MIT, inštituta za podiplomski študij univerze Princeton, fundacije Guggenheim, centra za podiplomski študij univerze Stanford ter univerz Durham, Konstanz in Weimar. Je avtor številnih knjig in člankov, med drugim dela The Cybernetic Brain: Sketches of Another Future (Kibernetski možgani: orisi neke druge prihodnosti), ki se dotika različnih tem, kot so možganska znanost, robotika, anti-psihiatrija, umetnost, vzhodnjaška spiritualnost in subkultura 1960ih. Trenutno se v svojem raziskovalnem delu osredotoča na umetnost, delovanje in okolje.