Pet variacij foničnih okoliščin in pavza
Pet “poetičnih dejanj, z ozirom na stroje” se z veliko mero tankočutnosti ukvarja z vprašanjem, kako so tehnologije vseh časov narekovale odnose med ustnim sporočanjem in pismenostjo ter posledično ustvarile razmerja moči. Vsako izmed del je del širšega diskurza, ki se nanaša na kulturo poslušanja: slišno, akustične tehnologije, gestikulacija pripovedi ter slišna tekstura glasu. Naprave, ki sestavljajo umetniško delo Pet variacij foničnih okoliščin in pavza so zastavljene kot mehanizmi, posebej namenjeni obdelavi zvokov ali natančneje foničnih okoliščin. Namen naprav je prevod in interpretacija zvočnih dogodkov – hrupov, verbalne komunikacije, branja, pripovedi, mrmranja, skrivnosti, glasbe – tako, da jih spreminjajo iz enega foničnega registra v drugega ter jih pretvarjajo v besedila in kode. Uvrstimo jih lahko nekje med znanstveno fantastiko, viktorijanske parne stroje ter najsodobnejšo umetno inteligenco in tehnologije za urejanje besedil. Pet variacij se nanaša na različne transformacije modelov in formatov komunikacije, ki ustvarjajo napetost v odnosu med znanstvenim znanjem in človeškim faktorjem ter dodatno poudarjajo izkušnjo odtujenosti, prisotno v širokem obsegu sodobnih medijev. Kateri del črke je nosilec njenega zvoka? V katerem delu glasbene note prebiva glasba? Je glasba jezik? Ali lahko, kadar govorimo o poeziji, govorimo o sistemu?
ZVOČNE ZGODBE
Izhodišče Zvočnih zgodb predstavlja dolgoletna mehiška tradicija zvočnih učinkov, ki sega nazaj v čase radijskih iger. Mojstri zvočnih učinkov (t. i. “foley artists”) so se v preteklosti posebej specializirali za uporabo širokega spektra objektov pri ustvarjanju zvočnih učinkov za predvajanje radijskih iger v etru. Žal pa s prihodom podatkovnih knjižnic zvočnih učinkov ta jezik simulakra počasi izginja. Štiri zvočne naprave predstavljajo sonično interpretacijo znanstveno fantastičnih stripovskih romanov, pri čemer vsakega izvaja drug mojster zvočnih učinkov oz. inženir zvoka. Edino pravilo, ki ga morajo pri tem upoštevati pa je, da povedo zgodbo brez uporabe besedila. Naprave so oblikovane kot enosedežne kabine in opremljene s 5.1 zvočnimi sistemi. Pod kabino se nahaja ekran, ki s pomočjo oscilograma za vsak posamezen kanal zagotavlja vizualno spremljavo zvočnemu dogajanju. Grafična upodobitev zvoka nam tako omogoča, da vizualiziramo čas kot horizontalno os, amplitudo pa kot vertikalno. Delo želi spodbuditi priklic osebnih izkušenj na podlagi kombinacije zvočnih in vidnih dražljajev, pri čemer naj bi vsak uporabnik razvil in zgradil svojo lastno različico zgodbe.
Bio
Tania Candiani (Mexico City, 1974) je prejemnica štipendije Guggenheim Scholarship v kategoriji ustvarjalnih umetnosti ter od leta 2012 sodelavka mehiškega nacionalnega ustvarjalnega združenja Mexican National System of Creators.
