Zemeljsko površino oblikujejo presenetljivi in skriti pojavi. Širjenja valov skozi planet ne povzročajo zgolj nenadne vulkanske eksplozije, temveč tudi navidez šibkejše aktivnosti, kot so veter, voda, človeški posegi in drugi vzroki, ki proizvajajo mikrosezmična gibanja. Tektonske plošče so propustne površine, ki se nenehno tresejo in trepetajo, očitnejši premiki pa se pokažejo šele v razponu geološke dobe, ki je neskončno daljša od človekovega bivanja na Zemlji. Skorja: sonosezmična pokrajina ujame trenutek, ki razkrije dinamično naravo vsega, kar se zdi trdno, in prikaže stalno spreminjajočo se podobo planeta.
Človek povzroča znaten del mikrosezmičnega gibanja, vendar v sonosezmični pokrajini ni postavljen v vlogo tistega, ki sproža ali nadzira gibanje planeta. Zapeljan je v skorjo in povabljen, da prisluhne spodrivanju mase in pokanju materialov. Algoritem, ki sproža tektonske premike v sonoseizmečni pokrajini, temelji na zvočnih valovih iz terenskih posnetkov na gori Etna. Zvok premikov v vulkanski skorji je bil zajet z geofonom, mikrofonom za zaznavanje mikrosezmičnih gibanj. Drgnjenje tektonskih plošč melje trdno snov v prah, pod tektonskimi ploščami pa se s prahom dviga nova pokrajina.
Bio
Saša Spačal živi in dela v Ljubljani. Je medijska umetnica, ki izhaja s
področja humanistike in trenutno deluje na presečišču bioarta, medijske
umetnosti in interaktivne vizualizacije v realnem času. Njena dela so bila
predstavljena na različnih mednarodnih razstavah in festivalih kot so
International Triennial of New Media Art 2014 v Pekingu,Haip festival v
Ljubljani, Enter 5: Datapolis v Pragi, AmberFest’11: Next Ecology v
Istanbulu, De:sonanz 2012 v Skopju, Device_art 4.012. v Zagrebu,
Device_art 4.013 v Pragi and Enter 6: Biopolis v Pragi. Trenutno razvija
več različnih projektov, ki se fokusirajo na raziskovanje vmesnikov med
tehnološkimi in biološkimi organizmi v sodelovanju z Galerijo Kapelica,
Multimedijskim centrom Kibla in Ljudmilo, laboratorijem za znanost in
umetnost.
Zanima jo post-človeška doba, kjer ljudje obstajajo in delujejo kot eden
izmed mnogih členov v ekosistemu, ne pa kot njegovi vladarji. Zato opušča
kartezijanski sistem klasifikacije in sprejema dejstvo, da se je področje
tehnologije razširilo ne samo od hardvera do softvera, ampak tudi do t. i.
»wetware« mokre opreme, od koder posledično izvirajo hibridni pojavi
mehanske, digitalne in organske logike delovanja. Poleg tega na področju
interaktivne vizualizacije in zvočnega oblikovanja razvija strategije za
uporabo fizičnih vmesnikov za generiranje zvoka in vizualij kot članica
Theremidi Orchestra. V sodelovanju z Ido Hiršenfelder razvija platformo
ČIPke, iniciativo, ki raziskuje delovanje žensk, aktivnih na področjih
znanosti, tehnologije in medijske umetnosti. Platforma ČIPKe je ženskam
prijazen hackerspace prostor, kjer med drugim izvajajo praktične
izobraževalne delavnice. Spletna stran: www.agapea.si.
Ida Hiršenfelder je umetnostna kritičarka, ki je študirala sinologijo, ter nekaj časa živela in študirala v Pekingu. Od leta 2007 je zaposlena z izgradnjo fizičnega in spletnega arhiva video umetnosti Postaja DIVA pri Zavodu za sodobno umetnost, SCCA-Ljubljana. Ukvarja se z arhivi in tudi njihovim izginevanjem – z digitalnim življenjem in digitalno smrtjo. Kot svetovalka deluje pri umetniškem programu Društva Ljudmila (Laboratorij za znanost in umetnost). Sodeluje tudi z Zavodom za sodobne umetnosti Aksioma kot piska besedil ob razstavah. Že več let objavlja tekste o medijski umetnosti, sodobni umetnosti in feminizmu na Radiu Študent, v časniku Dnevnik, reviji Likovne besede in v številnih katalogih ob razstavah. V zadnjih letih vse pogosteje stopa v dialog z umetniki in umetnicami kot kuriratorica manjših skupinskih in samostojnih razstav. Pogosto vodi tudi okrogle mize in javne debate. Predvsem pa ostaja zvesta radijskemu mediju, kajti vedno ima s sabo diktafon ter na vsakem koraku snema potopitvene zvoke in čudne pogovore. V zadnjem času lota majhne elektronske naprave za zvočne eksperimente v okviru Theremidi Orchestra, ki jih motivira ljubezen do strojev, elektronike in hrupnih zvokov. Njen fem alter ego Frau Strapatz se pojavlja v nastopih tehno burleske Image Snatchers. Feministično stališče izraža tudi kot so-ustvarjalka iniciative ČIPke, kjer skupaj z medijsko umetnico SašoSpačal raziskuje delovanje žensk, aktivnih na področjih znanosti, tehnologije in medijske umetnosti ter organizira delavnice za ženske vokviru Rampa Lab (Kersnikova 4). Nedavno (2014) je pričela še sodelovanje z MG+MSUM Muzejem sodobne umetnosti Metelkova, kjer se ukvarja s spletnimi muzejskimi arhivi sodobne umetnosti. Spletna stran: beepblip.wordpress.com.
