SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO
mednarodna razstava, konferenca, delavnice, predavanja
14. november–15. december 2012
Kurator Dmitry Bulatov (RU)
Razstavljajoči umetniki:
Marina Abramović (RS/US) s Suzanne Dikker in Matthiasom Oostrikom (NL) / James Auger in Jimmy Loizeau (UK) / Tuur Van Balen (BE) / Brandon Ballengee (US) / Guy Ben-Ary in Kirsten Hudson (AU) / Boredomresearch: Vicky Isley in Paul Smith (UK) / David Bowen (US) / Ursula Damm (DE) / Joe Davis (US) / Louis-Philippe Demers (SG) / Stefan Doepner in Lars Vaupel (SI/DE) / Arthur Elsenaar in Remko Scha (NL) / Andrew Gracie (UK/ES) / Floris Kaayk (NL) / Kuda begut sobaki (RU) / Seiko Mikami (JP) / Neurotica (AU-US) / Leo Peschta (AT) / Maja Smrekar (SI) / Stelarc (AU) / The Tissue Culture & Art Project: Oron Catts in Ionat Zurr (AU) / Polona Tratnik (SI) / Bill Vorn (CA).
Znanost in tehnologija vidno utelešata naše sposobnosti odkrivanja in uporabe naravnih zakonov s pomočjo delovanja našega razuma. Toda zakaj smo izbrali to smer? Za katere metode se odločamo in kako lahko to potencialno ogroža naš obstoj? Čeprav načeloma znanost in tehnologija veljata za orodji, ki slonita na praktični in uporabni vrednosti, so motivacije kot gonila tehnološkega napredka veliko manj premočrtne. Preden se ta orodja in tehnike vtkejo v tkivo družbenega življenja, se morajo logične sodbe, ki tičijo v njihovih temeljih (izvirajoč iz naših razumskih sposobnosti), prebiti skozi zamotan labirint psihe. Do kakšne mere so diskurz in konteksti sodobne tehno-kulture odvisni od antropološke matrice, ki tradicionalno združuje prepričanja in rituale, resnično in izmišljeno, subjekt in objekt?
Razstava SOFT CONTROL: umetnost, znanost in tehnološko nezavedno nam razkriva današnje “tehnološko nezavedno”, ki zajema mitološko domišljijo, apokaliptične vizije in utopične sanje. SOFT CONTROL predstavlja, kako lahko jezik in ideje v moderni post-biološki družbi spreminjajo in znova konfigurirajo meje naše resničnosti in celo naših identitet. Z osredotočenjem naše pozornosti na umetniška dela, ki so nastala s pomočjo najnovejših medijev 21. stoletja – robotike, informacijske tehnologije, biomedicine in nanotehnologije – si na razstavi predstavljeni umetniki prizadevajo razkriti izvor sodobnega tehnološkega mita, ki temelji na trajni vrednosti učinkovitosti, nadzora, neomejenega tehnološkega razvoja in ekonomske širitve.
Pričnimo z aksiomom, da znanost in tehnologija nista le orodji za doseganje določenih ciljev. Nasprotno, avtonomija tehnoloških sistemov in njihovo aktivno prodiranje v vse sfere človeškega življenja nam dovoljuje, da opredelimo tehnologijo kot samo-namerno ontološko entiteto, ki ima vedno večjo vlogo pri razmejitvi človeškega razvoja. Vprašanje je, kako razumeti naravo nadzora, naravo pritiska, ki ljudi spodbuja k sodelovanju pri vzpostavitvi tehnoloških sistemov, ki bodo sčasoma postali ne samo neločljivi del biološkega organizma, temveč ga bodo dolgoročno tudi presegli. Ali je strukturiranje s tehnologijami dokaz za specifično, abstraktno “strojništvo”, ki polni naše nezavedno, ali pa gre za skriti oblikujoči vpliv osnovnih elementov običajnih nosilcev, ki imajo svojo lastno materialnost in resničnost?
V tem okolju določene umetniške strategije postanejo pomembnejše: to so strategije, ki so usmerjene k oblikovanju nove človekove pravice, pravice do ponovnega izuma in ponovnega zapisa samih temeljev tehnološkega mita. Pravica vključuje možnost ustvarjanja novih oblik in novih identitet s popolnoma suverenim, umetniškim pristopom – ne z umetniki kot protagonisti zgodovinsko določene naracije, temveč kot ustvarjalci te naracije. Tak pristop je dokaz sposobnosti umetnikov – in v končni fazi, tudi gledalcev – da postanejo avtorji svoje lastne konstruirane preteklosti. S prikazom logike prisvajanja in spreminjanja tehnološkega mita oblikuje SOFT CONTROL prvobitno nalogo posameznika, živečega v dobi novih tehnologij: konstrukcijo žive prihodnosti (torej prihodnosti, ki nam podeljuje svobodo) namesto mrtve, mehanizirane prihodnosti, zgrajene brez našega sodelovanja.
Koncept za razstavo, konferenco in izobraževalni program je razvil Dmitry Bulatov, 2011.
Dmitry Bulatov je umetnik, kurator in umetnostni teoretik. Njegove raziskave so osredotočene na različne vidike interdisciplinarnih umetniških medijev (sci-art, tehnološko-biološka umetnost itd.) pa tudi na submedialno estetiko. Za seboj ima že več kot dvajset večjih mednarodnih razstav in založniških projektov v Rusiji in drugod. Od leta 1998 je Bulatov višji kurator baltskega Nacionalnega centra za sodobno umetnost (Rusija).
