Umetniška dela
Protetična glava, 2003
Stelarc
Avstralija
Izvirna programska oprema
Stelarc (AU). Protetična glava (konstrukcija), 2003. Utelešen konverzacijski agent, slika z dovoljenjem umetnika, 3D model: Barrett Fox. 2009, foto Amy Youngs
Konverzacijski agent je utelešen v protetični glavi, avtomatizirani, animirani, informirani, logično inteligentni glavi, ki se pogovarja z izpraševalcem. 3D model je poligonska mreža 3000, prevlečena s podobo umetnikovega obraza. Oči, jezik in zobje so ločeni gibljivi elementi. Glava vsebuje podatkovno bazo in konverzacijsko strategijo, ki je v dvojcu s človeškim izpraševalcem sposobna primernih verbalnih izmenjav. Možne so nastavitve obraznih izrazov in čustev. Zna skladati in recitirati lastne poetične verze in pesmim podobnim zvoke, ki se razlikujejo glede na različna vprašanja.
Originalna programska oprema: Karen Marcelo, Sam Trychin, Barrett Fox. Nova verzija: Martin Luerssen, Trent Lewis skupaj s profesorjem Davidom Powersom, Flinders University. From Talking Heads to Thinking Heads: (ARC/NH&MRC Thinking Systems). Vodja: prof. Denis Burnham, MARCS Labs, University of Western Sydney.
Biografija
Stelarc (r. 1946, Limassol, Ciper) je avstralski umetnik, ki za raziskovanje alternativnih, intimnih in neprostovoljnih stičišč s telesom uporablja protetiko, robotiko, sisteme virtualne resničnosti, internet in biotehnologijo. Njegova dosedanja dela vključujejo tri filme notranjosti njegovega telesa, ojačane telesne signale, 25-krat pa je tudi visel, obešen na kavlje, zataknjene v kožo. Nekateri njegovi projekti: tretja roka, virtualna roka, trebušna skulptura, podaljšana roka, »movatar«, protetična glava, mišični stroj, delna glava ter hodeča glava. Na roki ima kirurško konstruirano dodatno uho z rastočimi izvornimi celicami, ki bo v prihodnosti povezano z internetom in tako postalo javno dostopen akustični organ za ljudi iz drugih krajev. Nastopal je tudi kot svoj lastni avatar z njegove spletne strani Second Life (Drugo življenje) in raziskoval Drugo življenje kot drugo kožo. Leta 1997 je postal častni profesor umetnosti in robotike na Univerzi Carnegie Mellon, leta 2003 pa prejel častni doktorat Univerze Monash. Je tudi dobitnik nagrade Zlata Nika za hibridne umetnosti na festivalu Prix Ars Electronica 2010. Trenutno deluje v svetu Performance Art na Univerzi Brunel v Londonu. Zastopnik za umetnikova dela je Scott Livesey Galleries iz Melbourna.
