Umetniška dela
Merjenje magičnosti skupinskega strmenja
2011 – še traja
2011 – še traja
Marina Abramović s Suzanne Dikker in Matthiasom Oostrikom*
Srbija/ZDA, Nizozemska
Možganska instalacija v realnem času, EEG tehnologija
Marina Abramović (Srbija/ZDA) ter Suzanne Dikker in Matthias Oostrik (NL). Measuring the Magic of Mutual Gaze, 2011. Garage Center for Contemporary Culture, 2011. Avtorske pravice Marina Abramović, 2011. Foto Maxim Lubimov, Garage Center for Contemporary Culture
V tej realno-časovni možganski instalaciji in znanstvenem eksperimentu zavzame občinstvo vlogo nastopajočega in znanstvenega subjekta. Prostovoljci sodelujejo pri skupinskem molčečem strmenju, njihova možganska aktivnost se med tem prikazuje v realnem času in razkriva vpogled v njihovo razvijajočo se notranjo izkušnjo, kot tudi v trenutne nevralne časovne usklajenosti. Z instalacijo se nadaljuje avtoričino raziskovanje človeške povezanosti z neverbalno komunikacijo. Projekt sledi trajajočemu performansu Umetnik je prisoten v MoMA 2010 in raziskuje transfer energije med performerjem, občinstvom in sodelujočim.
Udeleženci eksperimenta:
Garage spletna stran; http://abramovic.garageccc.com/en/works/10
Sponzor: Emotiv (c)
* Marina Abramović, Suzanne Dikker, Matthias Oostrik in sodelujoči pri projektu Umetnost in znanost: vpogledi v zavest (Watermill center, NY)
Biografija
Marina Abramović (r. 1946, Beograd, Srbija) je nedvomno ena najpomembnejših umetnic našega časa. Vse od začetkov svoje kariere je Abramovićeva pionirka v uporabi performansa kot vizualne umetniške oblike, telo pa ji je vedno služilo hkrati kot tema in kot medij. V raziskovanju fizičnih in mentalnih omejitev svojega bitja je v iskanju čustvene in duhovne preobrazbe prenašala bolečino, izčrpanost in nevarnost. Kot ključna pripadnica generacije pionirjev performansa je ustvarila nekatera izmed najbolj prelomnih del – zgodnjih performansov, ki so se vpisali v zgodovino ter je edina, ki še vedno ustvarja pomembna trajajoča dela. Njene performanse so med drugim gostile obsežne pregledne razstave v New Yorku (MoMa 2010), kjer je nastopila s svojim preko 700 ur trajajočim delom The Artist is Present, ter v Moskvi (GCCC, 2011), kjer je izvedla performans Measuring the Magic of Mutual Gaze.
Suzanne Dikker (r. 1979, Amsterdam, Nizozemska) je kognitivna nevroznanstvenica iz Sacklerjevega inštituta za razvojno psihobiologijo (Weill Medical College of Cornell University, New York). Pri svojem delu, katerega izsledki so objavljeni v znanstvenih publikacijah, kot sta Psychological Science in Cognition, uporablja vrsto nevro-prikazovalnih tehnik, s katerimi preučuje sposobnost človeških možganov, da predvidijo jezik in druge senzorične dražljaje iz okolja. Njene zadnje raziskave preučujejo kognitivne faktorje, ki vplivajo na skupne možganske odzive med posamezniki. Suzanne Dikker je doktorirala na Univerzi New York leta 2010.
V delih Matthiasa Oostrika (r. 1980, Amsterdam, Nizozemska) je zmeraj prisotno občinstvo: včasih kot objekt, včasih kot subjekt, vedno pa kot izhodiščna točka za vizualni dialog. Specializiran je na področju tehnik za vizualno interakcijo, rezultat pa so njegove video instalacije širom sveta – začasne (npr. Mapping Festival, Ženeva, TodaysArt, Haag) pa tudi trajnejše interaktivne instalacije, namenjene javnim prostorom (npr. Bijlmer Moodwall, prejemnik nagrade Dutch Design Award). Diplomiral je iz interaktivnih medijev in vizualnih učinkov na nizozemski Akademiji za film in televizijo leta 2004.
