Arhiv novice

Torek 4. december ob 19. uri
MMC KIBLA, Maribor

Theremin: An Electronic Odyssey (Teremin: elektronska odisejada)
Teremin: elektronska odisejada (1993) je dokumentarni film režiserja Stevena M. Martina o življenju Leona Theremina in njegovega istoimenskega izuma teremina – edinstvenega elektronskega glasbenega inštrumenta.
Režiser: Steven M. Martin
Producent: Steven M. Martin
Igrajo: Léon Theremin, Clara Rockmore, Robert Moog, Lydia Kavina, Nicolas Slonimsky, Brian Wilson, Todd Rundgren
Kinematografija: Robert Stone
Trajanje: 83 minut
Leto izdaje: 1993–2003
Jezik: angleški

Teremin: elektronska odisejada pripoveduje življenjsko zgodbo Leva Sergeivicha Termena, na zahodu znanega pod imenom Leon Theremin, ruskega fizika, ki je s vojim izjemnim inštrumentom izumil kar celo področje elektronske glasbe. Inštrument, prvotno znan kot eterfon, so kmalu preprosteje poimenovali teremin ali tereminvox (glas teremina). Film torej govori o njegovem življenju, med drugim o ujetništvu v enem izmed sovjetskih gulagov ter o vplivu njegovega inštrumenta, ki je s svojim zvokom postal zaščitni znak grozljivk 20. stoletja, navdihoval pa je tudi ustvarjalce popularne glasbe, saj je bil glasnik in zagovornik elektronske glasbe že v 1960-ih.

Teremin: elektronska odisejada je dokumentarec, posvečen stvaritelju glasbenega inštrumenta teremina, Levu Sergeyvichu Termenu, znanemu tudi kot Leonu Thereminu. Je zgodba o strastnem ljubitelju elektronike in glasbe, človeku domiselnih in radikalnih idej. Ne preseneča torej, da je prav on imel bistven vpliv na razvoj elektronske glasbe, kot jo poznamo dandanes.

Teremin reagira na premikanje rok (ali kakršnegakoli predmeta) v svoji bližini. Opremljen je s parom anten za nadzor tona in glasnosti (spremembe nastanejo zaradi razlik v kapacitivnosti, ki jih povzroča gibanje rok oz. predmeta). Teremine so uporabljali za dopolnjevanje zvočnih posnetkov v številnih filmih, med drugim v Hitchcockovem Spellbound (Uročen), The Day the Earth Stood Still (Dan, ko bo obstala zemlja) Roberta Wisea ter The Delicate Delinquent (Plahi prestopnik) Dona McGuirea. Inštrument pa je imel pomemben vpliv tudi na izumitelje, kot je Robert Moog (ta pojasni, kakšno vlogo je teremin igral pri odkritju Moogovega sintetizatorja) ter glasbenike, kot so The Beach Boys (le-ti so posebno različico, t. i. elektro-teremin, uporabili v svoji uspešnici iz leta 1966, Good Vibrations ter v nekaterih drugih pesmih) in Led Zeppelin (ko sta se Page in Plant pred nekaj leti ponovno združila, sta teremin uporabljala celo na svojih nastopih v živo). Ob tem pa je Leon Theremin skozi celotna dvajseta in zgodnja trideseta leta preteklega stoletja užival v prednostih, ki sta mu jih prinesla slava in uspeh njegovega izuma.

Vsekakor pa je bilo življenje Leona Theremina še veliko bolj vznemirljivo. Po rodu je bil Rus, ki se je kasneje izselil v Ameriko. V poznih 1930-ih, kakšno desetletje za tem, ko se je njegov inštrument pojavljal na nastopih v slavni koncertni dvorani Carnegie Hall v New Yorku, je skrivnostno izginil in je odtlej veljal za mrtvega.

Glede na Thereminov izjemni prispevek k elektronski glasbi se je Steven M. Martin, njegov predan oboževalec, odločil posneti dokumentarec o omenjenem inštrumentu. V času svojih raziskav pa je ugotovil, da je Theremin živ ter da živi v Rusiji. V dokumentarcu tako spremljamo pričevanje 94-letnega Leona Theremina o tem, kako so ga ugrabili ruski agenti, da bi izkoristili njegovo strokovno tehnološko znanje ter ga postavili na različne položaje, kjer naj bi s svojim delom pomagal Rusom v obdobju hladne vojne (prejel je celo odlikovanje samega Stalina). Ali kot pravimo, živim se vse zgodi. Brez posebnih efektov in brez trikov – gre za dejansko rekonstrukcijo dogodkov, kakor so se zgodili; dokumentarec pa je vznemirljiv prav zaradi svoje vsebine.