Peter Tomaž Dobrila: Nekaj o odprti kodi

Čeprav je odprta koda vse bolj prisotno dejstvo sodobnega programja, se malokdo zaveda, da se v veliki meri uporablja tudi pri razvijanju umetniški izdelkov. Po eni strani je tako zato, ker se ponavadi ob umetniški izkušnji ne sprašujemo, kaj jo poganja, saj nas zanima le rezultat, po drugi pa se nam zdi tehnološka podstat samoumevno dejstvo, ki je zgolj v domeni strokovnjakov oz. poznavalcev.

Vendar bi vsekakor morali tehnično plat medijske umetnine obravnavati enako, kot jo obravnavamo pri tradicionalnih izraznih formah, pri slikah napišemo, denimo olje na platno in tudi dimenzije, pri kipih tudi omenimo bron, marmor ipd., pri arhitekturi se navede jeklo in steklo.

Kot se zdi, so v evropski (novo)medijski umetnosti odprtokodne rešitve osrednjega pomena, deloma zato, ker Evropa nima svojega programskega velikana in je vedno bila zainteresirana iskati lasten navdih računalništva, obenem pa tudi vsled neke tradicije razsvetljenstva, ki je gojilo našo multikulturnost in večjezičnost. Nikakor ni naključje, da je stvaritev operacijskega sistema Linux Finec Linus Torvalds aka Linus Thorwald, ki je pričel razvijati svoj odprtokodni sistem leta 1991. Ta je do danes je postal eden najmočnejših dejavnikov svetovnega programja in upoštevanja vreden tekmec.

V Sloveniji je novomedijska umetnost rasla na odprti kodi in takorekoč so jo uporabili vsi za svoje izdelke, prav tako smo iz nje izhajali tudi v Kibli, ko smo izvajali umetniške projekte. Tako smo v okviru programa Kultura2000 dobili podporo za mednarodno sodelovanje na projektu Virtual Centre Media Net, ki je povezal evropske multimedijske centre v skupno medmrežno platformo in izdali smo tudi programje, ki je omogočalo umetniško delovanje – urejanje slike, generacijo zvoka ipd. Naslednji projekti, txOom – Textures in bloom, ki se je ukvarjal z inteligentnimi odzivajočimi se ambienti, in TRG – Transreality Generators, ki je raziskoval multisenzualne in sinestetske izkušenje mešanih realnosti, in e-Agora – Virtual Platform for Performing Arts, ki je vzpostavljala skupno evropsko platformo za uprizoritvene umetnosti, so vsi tudi temeljili na odprtokodnih sistemih in so njihove rešitve tudi javno dostopne na svetovnem spletu.

Nenazadnje je tudi eden od pogojev financiranja Evropske skupnosti, da so vse rešitve odprtokodne in javne, pri nas pa se za tovrstno delovanje zavzemal Direktorat za informacijsko družbo pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki je zlasti podpiral praktične rešitve, tudi KIBLA jih je izdelala nekaj (več na www.kibla.org). Predstavitev Umetniških projektov temelječih na odprti kodi je podprlo Ministrstvo RS za kulturo, s katerimi se sicer srečamo zelo redko in v Kibli smo prepričani, da bo naletela na zanimanje.


Aleksandra Kostič: Umetnost temelječa na odprti kodi – projekti, predstavitve, predavanja

Kibla bo postopoma transformirala popolnoma tehnološki festival v domeno umetnosti in izobraževanja. V Kibelo smo povabili Intimo in Braneta Zormana z gverilsko akcijo, namestili bomo Pixov projekt Fijuu box in na točilnem pultu si bomo sami delali Coca-Colo po receptu Kate Rich. Na Glavnem trgu v Mariboru pa bo sočasno mogočno stal Robovox, avtorja Martina Briclja in skupine Codeep, robot, ki bo omogočal vašo svobodo govora, vaši SMS in MMS bodo postali javni. Povabili smo tudi Sascha Meinratha, mojstra brezžičnih sistemov in OLPC, da se pridružijo sklopu predavanj pod okriljem Linux društva Lugos, ki bo potegnil rdečo nit v odprtokodnih programih, uporabnih v založniški dejavnosti, licencah in varovanju omrežij in podatkov. Predavali bodo: Branko Podboj, Miha Tomšič, Luka Frelih, Andraž Sraka in Rok Papež.