Rodil sem se 7. 8. 1966 v Murski Soboti. Po osnovni šoli v Dokležovju in Beltincih sem obiskoval naravoslovno-matematično usmeritev v Murski Sobota. Diplomiral sem iz fizike, tehnična smer, leta 1992 v Ljubljani. Februarja 1991 sem se zaposlil na Gimnaziji Murska Sobota, kjer še danes poučujem fiziko in informatiko. Ob delu sem nadaljeval podiplomski študij na Dunaju in januarja 2000 doktoriral z disertacijo o računalniških simulacijah tekočih kristalov na molekularnem nivoju.

Od leta 1990 sodelujem raziskovalno z Oddelkom F5 Inštituta Jožef Stefan. Od leta 1993 sem zunanji sodelavec Oddelka za fiziko Pedagoške fakultete v Mariboru, najprej kot asistent in trenutno kot docent. Zadnjih šest let sem strokovni sodelavec za meritve hrupa podjetja V.E.P.T., Murska Sobota. Dve leti, 2000 in 2001, sem bil na postdoktorskem delu na Oddelku za kemijo Univerze Warwick v Veliki Britaniji. 2002 sem bil soustanovil podjetje Kapion d.o.o., kjer sem eno leto med drugim tudi vodil raziskovalno skupin, letos pa sem ustanovil zavod Spark, inštitut za raziskave in razvoj, Beltinci, kjer prav tako vodim raziskovalno skupino.

Na Gimnaziji Murska Sobota namenjam posebno skrb uvajanju operacijskega sistema Linux in odprte kode v učni proces. Linux uporabljam že od leta 1994, najprej za strežnike, zadnjih nekaj let pa tudi za delovne postaje. Praktiči del pouka predmeta informatika sem v šolskem letu 2002/2003 realiziral na računalnikih z izključno brezplačno programsko opremo. Kvalitateta pouka je bila na vsaj taki ravni kot prejšnja leta in zadovoljstvo ob projektu je bilo obojestransko. Dokazali smo, da je napočil čas za temeljite spremembe tudi v informatizaciji naših šol, ker bomo z uporabo odprtokodnih rešitev znatno prihranili na izdatkih za licence.

Sem član in podpredsednik astronomskega društva Kmica, član in podpredsednik PAZU (Pomursko akademsko znanstvena unija), ter član naslednjih društev: DMFA (Društva matematikov, fizikov in astronomov), LUGOS (Slovenskega društva uporabnikov LINUX), EMLG (European Molecular Liquid Group), CCP5 (Collaborative Computational Project for Computer Simulation of Condensed Phases) in EPS (European Physical Society).

Doc. dr. Renato Lukač



Tema predavanja

Linux učilnica

Operacijski sistem Linux se je uveljavil marsikje kot ultimativna rešitev za strežnike. S svojim širokim naborom servisov se je pojavil ravno ob pravem času, ko se je začel siloviti razmah globalnega omrežja. Žal je nekoliko zamudil "pravi trenutek" na področju delovnih postaj, zato zdaj tja toliko težje prodira, ker se je tam premočno zasidral en sam proizvajalec. Navkljub temu, slovenjenje Linuxa in njegovih prosto dostopnih aplikacij postavlja alternativni model informatizacije vzgojno izobraževalnih zavodov (VIZ) ob bok trenutnemu, ki temelji na komercialnih licenčni programski opremi. Zelo spodbudna je uspešna izvedba celotnega praktičnega dela pouka informatike na Linuxu na Gimnaziji Murska Sobota v minulem šolskem letu. Optimizem v šolstvu je lahko toliko večji, saj je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport letos začelo projekt OKO - Uvajanje odprtokodne in proste programske opreme v VIZ. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili rešitev uporabljeno na Gimnaziji Murska Sobota, katera lahko služi kot dobro izhodišče tudi marsikje drugje, ne le v šolstvu.

Nabiranje računalniških veščin se je odvijalo v učilnici, kot je to tipična za naše šolstvo. Sestavlja jo 16 delovnih postaj, eno demonstracijsko delovno mesto za učitelja in strežnik, ki služi v oporo predvsem učilnici in ne kot osrednji strežnik šole. Na vse računalnike je bila nameščena takrat najbolj sveža verzija 8.0 distribucije Red Hat Linux. Na delovnih postajah so bili nameščeni isti paketi, ne le nujno potrebni, ampak dosti več kot je bilo predvideno, da se bo rabilo, ker je prevladalo mnenje, da višek programske opreme ne more škodovati dijakom, ampak jim lahko kaže na izredno širino ponudbe na aplikacij na Linuxu. Za delovne postaje in strežnik je bilo uporabljenih 14 tedaj novih 1.7 GHz Pentiumov Celeron, za preostanek 4 delovnih postaj pa so bili uporabljeni tedaj tri leta stari 350 MHz Pentiumi. Na novih računalnikih je bil porabljen le del trdega diska, preostanek je ostal nezaseden, na starih računalnikih pa je bil uporabljen kar ves 4 GB velik disk. Tako pri namestitvi kot pri konfiguriranju gonilnikov za strojno opremo ni bilo nobenih težav. Dijakom so bili med šolskim letom po želji prekopirani namestitveni CD-je za Linux. Povpraševanje je bilo presenetljivo veliko, saj je bilo posnetih okoli 50 kompletov.

Strežnik se je skozi vse leto izkazal kot zelo zanesljiv in je popolnoma upravičil svojo nalogo. Z njim ni bilo nobenih težav. Pri delovnih postajah je bil problem z enim računalnikom, kateremu je nagajal trdi disk. Uporabljena sta bila NIS in NFS, tako da so dijaki imeli vedno enako delovno okolje in domače področje, ne glede na to, katero delovno postajo so uporabili. Ob taki zasnovi je ugodno tudi to, da ponuja spletni strežnik domače strani dijakov kar iz njihovih domačih področij. Na strežniku je bila načrtovana uporaba kvote, vendar se je izkazalo, da navkljub za strežnik malemu disku, to je 40 GB, kvote ni bilo treba aktivirati. Na strežnik je bil priključen tudi tiskalnik, kateri je bil preko LPD-ja ponujen vsem delovnim postajam.

Vsi računalniki so se zagnali v grafičnem načinu. Dijakom je bila predlagana uporaba slovenskega KDE-ja, vendar to ni bilo obvezno. Nekateri so uporabljali tudi GNOME. Učni načrt je naravnan v uporabno smer, zato je poudarek predvsem na efektivni uporabi aplikacij. Kot pisarniški paket je bil uporabljen OpenOffice.org, kot brskalniški pa Mozilla. Pomembno pri obeh je, da sta poslovenjena in da obstajata izpeljanki tudi za MS Windows, s čimer je bilo dijakom omogočeno utrjevanje na domu brez da bi namestili Linux. Izkazalo se je, da dijaki po uvodnem delu, kjer spoznajo delo z namizjem in datotečnim sistemom, izgubijo strah pred Linuxom, kot nekaj težkim za uporabo in drugačnim. Obratno, Linux postane za njih izziv in odkrivanje nekaj novega, pred sovrstniki so ponosni, da obvladajo nekaj več kot kot povprečen uporabnik. Uresničijo se jim sanje o delu na računalniku brez nadležnih virusov.