|
Avtobiografija
Andrej Štern je študent doktorskega študija na Fakulteti
za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1999
diplomiral iz smeri telekomunikacije in leta 2003 tudi
magistriral. Zaposlen je v Laboratoriju za telekomunikacije
na Fakulteti za elektrotehniko, kjer se ukvarja z raziskovanjem
razvoja mobilnih komunikacij s poudarkom na tehnologijah,
storitvah in vsebinah prihodnosti. Njegova interesna področja
zajemajo še razvoj aplikacij, elektronskih sestavov ter
uporabe interneta. V sklopu pedagoških aktivnosti prenaša
pridobljeno znanje in izkušnje na mlajše generacije in
se pojavlja kot avtor in soavtor več prispevkov.
Matej Eljon je diplomiral leta 1999 na Fakulteti za elektrotehniko
v Ljubljani, kjer je leta 2003 tudi magistriral. Že med dodiplomskim
študijem se je pridružil Laboratoriju za telekomunikacije
in pričel aktivno sodelovati pri raziskavah in projektnem
delu. Njegovo pedagoško, raziskovalno in razvojno delo je
povezano z načrtovanjem in realizacijo telekomunikacijskih
storitev, aplikacijami računalniške telefonije, interaktivnimi
video storitvami in uporabo video tehnologij v sistemih e-izobraževanja.
Druga njegova interesna področja zajemajo mobilne komunikacije
in širokopasovna omrežja. Pojavlja se kot avtor in soavtor
več prispevkov z omenjenih raziskovalnih področij.
Tema predavanja
Konvergenca storitev in univerzalno sporočanje
Telekomunikacije nas danes, 12 let po vpeljavi prvega
analognega sistema celične telefonije v Sloveniji, spremljajo
na vsakem koraku. Prisotnost mobilnega telefona, dlančnikov
in prenosnih računalnikov s telekomunikacijskimi razširitvami
je presegla meje, kjer si nekateri življenja brez vseh
teh elektronskih pomočnikov sploh ne moremo več predstavljati.
S paketnimi nadgradnjami tokokrogovno komutiranih celičnih
omrežij se je na mobilni terminal v obliki storitev WAP
prenesel omejen del internetnih vsebin in storitev, ki
se z novimi različicami širi na področje večpredstavnosti.
Prav tovrstne vsebine v obliki slike, zvoka in podatkov
pa zahtevajo nekoliko večjo pasovno širino, katero bo v
celičnih omrežjih v Sloveniji mogoče doseči šele konec
leta z omrežjem tretje generacije UMTS. Prenosne hitrosti
do 384 kbit/s sicer zadoščajo prenosu videa nižje ločljivosti,
za nekoliko manj mobilno, a precej hitrejše brskanje, pa
se na točkah pokritosti, postavljenih v središčih mest,
trgovskih centrih, na letališčih in nekaterih izobraževalnih
ustanovah postavlja omrežje brezžičnega LAN-a.
Tehnologija, ki stoji za uporabniškimi terminali in na
strani ponudnika storitev, uporabnikov pravzaprav sploh
ne zanima. Le-ti se pri uporabi sodobnih mobilnih storitev
srečujejo s področji govornih, podatkovnih in sporočilnih
storitev, ki se nemalokrat zlivajo z ostalimi, do nedavnega
ločenimi področji in tako ustvarjajo konvergenčne storitve.
Prvo izmed predstavljenih področij mobilnih storitev zajema
združevanje prenosa govora z informacijsko podprtimi sistemi
v obliki govornih storitev, kjer bodo omenjene tako tehnologije,
namenjene razvijalcem, kot tudi storitve, ki so nastale
kot sodelovanje več vpletenih ponudnikov. Pri naslednjem,
podatkovnem področju, bodo predstavljene podatkovne storitve
s poudarkom na razširjenosti uporabe protokola WAP kot
nosilnega omrežja za javanske aplikacije ter možnosti prilagajanja
vsebin za množico raznovrstnih podatkovnih odjemalcev.
Sporočilne storitve, predstavljene v naslednjem sklopu,
so postale aktualne predvsem s pojavom ogrodij za zajem
sporočil in njihovo posredovanje na spletne strežnike zunanjih
ponudnikov storitev. Kot tipični primer konvergence bo
navedeno sodelovanje med televizijsko hišo, mobilnim operaterjem
in Laboratorijem za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko
v Ljubljani.
Poseben sklop združevanja različnih tehnologij in storitev
predstavlja tudi univerzalno sporočanje. Pri tem gre dejansko
za zajemanje raznovrstnih oblik vsebin in njihovo podajanje
preko različnih govornih in podatkovnih kanalov. V okviru
univerzalnega sporočanja bodo predstavljene potrebne tehnologije
ter izvedba nekaterih storitev, ki bodo v prihodnosti tudi
v slovenskem prostoru omogočile branje ali pošiljanje elektronske
pošte preko govornega vmesnika.
|