Arhiv novice

Petek, 7. december 2012 ob 18.00
SPREMEMBA: predavanje bo v Mariboru, v MMC KIBLA

Moderna znanost proizvaja nove hibridne objekte (kiborge, žive umetne tkanine, spletne skupnosti – virtualne komune). Vsi ti nepopolni objekti so v procesu ustvarjanja “pomena” soočeni z nezavednimi strukturami vrednot in odnosov med njimi. Nezavedno že govori, čeprav ostaja primitivno. Ponavlja se kot superdeterminacija (simptom) in nezavedno ponavljanje v procesu konstruiranja novih objektov in subjektov. V moderni evropski kulturi obstajata dve glavni vrsti nezavednih struktur. Ena priznava vrednost individualnega obstoja ter stavi na princip ugodja; znanost naj služi humanizmu in naredi življenje bolj udobno, nesmrtno in neboleče. Druga tradicija je osnovana na neenakosti subjekta samemu sebi in zahteva trajno transformacijo realnosti s pomočjo novega znanja. Resničnost je v tem primeru delujoči sistem, ki vzpostavlja subjekt sočasno z ustvarjanjem objekta. Ta tradicija zahteva nove znanstvene objekte, kjer se bo subjekt pojavljal v dinamičnem procesu. Obe tradiciji druga drugo izključujeta kot nemogočo in neresnično.
Neklasična filozofija predlaga nekaj teoretskih prijemov kot spodbudo za rešitev problema. Resnično sedaj ni na poti dokazovanja, do njega se lahko dokopljemo s pomočjo povratnega mišljenja, sorodnega psihoanalizi in dekonstrukciji. Praksa “povratnega mišljenja” se navezuje na odpiranje nezavednega pri Freudu in kritiko ideologije pri Marxu. Tako je ideologija odvisna od nezavednega, nezavedno pa je povezano s horizontom zgodovine. Lahko bi rekli, da sta marksizem in psihoanaliza začetnika teorije diskurzivne diferenciacije, ki je bistvenega pomena v času globalizacije. Teoretsko tehnologijo na tej točki uporabimo za povečanje in transformacijo realnosti. Zato predavateljica uporablja terminologijo neklasičnega poznega sovjetskega marksizma in Lacanove psihoanalize.

http://arhiv.kiblix.org/kiblix2012/softcontrol/?p=170&lang=sl

Alla Mitrofanova (r. 1959, Sankt Peterburg, Rusija) je filozofinja, kustosinja in teoretičarka novo-medijskih umetnosti. Poznavalka umetnostne zgodovine in filozofije z Univerze v Sankt Peterburgu se osredotoča na interakcijo med umetnostjo in tehnologijo ter na trans-spolno in kontekstualno estetiko. Bila je kustosinja in so-kustosinja razstav, kot so: Individual body in the epoch of late totalitarianism (Muzej moderne umetnosti, Mexico), Geopolitics (Etnografski muzej, Sankt Peterburg), 40 years of contemporary art (Expocenter, Sankt Peterburg) itd. Mitrofanova organizira interdisciplinarne konference in je gostujoča predavateljica na univerzah in mednarodnih umetnostih akademijah. Zanimajo jo področja teorije medijev, post-marksizma, psihoanalize in nevrofiziologije. V svojem trenutnem raziskovalnem delu raziskuje koncept semiotičnega kaosa in tehnološke umetnosti. Mitrofanova je tudi soustanoviteljica galerije Media Gallery 21 (1994), kluba Cyberfemin Club (1994) in kavarne Philosophical cafe (2002) v Sankt Peterburgu. Objavljala je v n.paradoxa (mednarodna feministična umetnostna revija), Variantology 2 (raziskave arheologije medijev, Köln 2006) in katalogih. Trenutno je moderatorka kavarne Philosophical cafe v Sankt Peterburgu (Galerija Experimental Sound Free Culture Foundation).