UMETNIŠKA DELA
ZOE je poskus predstavitve človeških in medosebnih odnosov s pomočjo strojnih mehanizmov; opis družbenih pojavov skozi principe gibanja, četudi so vzroki teh principov (še) neznani. Avtor pri projektu uporablja aktivne in re-aktivne objekte, katerih formalizirano vedenje sproža čustvo in življenje. Ne verjame, da so stroji sami inteligentni ali da čutijo. Čustva so nekaj izključno človeškega – z drugimi besedami, stroji in torej tudi roboti, nimajo čustev, lahko pa proizvedejo občutke zaradi svojega vedenja ter skozi njihovo uporabo. So torej nekakšna čustvena proteza.
Roboti niso videti kot živi zaradi svoje podobe, videz življenjskosti jim daje njihovo gibanje. Delujejo in reagirajo z okoljem. Gledalec je tisti, v katerem sprožajo čustva: enkrat strah, drugič veselje, jezo, vdanost ali samo nerazumevanje. Tako izzvana čustva se navezujejo na domnevno vedenje stroja.
Vsak izmed omenjenih posameznih objektov je neodvisen, vendar skupaj z ostalimi deli ZOE tvorijo (inteligentno) povezavo. Celotno gručo brez lastne telesnosti definira družbena skupina. Človeška sposobnost antropomorfoze je torej tista, ki v gledalcu ustvarja občutek družbene skupine, ki spada skupaj.
Performativno-instalacijska različica ZOE je interaktivna robotska upodobitev človeškega telesa in njegovih družbenih implikacij. Pri opazovanju in igri s posameznimi roboti ali s celotno skupino odpira ZOE nova stališča do strojev, robotskega in umetnega vedenja ter umetnega življenja.
Možen je ogled dodatnih fotografij, na katerih ZOE raziskuje zaledeneli otoček Suomenlinna v bližini mesta Helsinki na Finskem. Pri raziskovanju deloma prilagojenega zunanjega okolja se zdi, da ima robot enaka čustva i n želje kot ljudje.
http://niki.xarch.at/
http://youtu.be/mjXukJydOsE
http://youtu.be/ES3UOKlPgSw
http://niki.xarch.at/wordpress/?p=251762671
http://niki.xarch.at/wordpress/?cat=17
Biografija
Niki Passath je umetnik na področju robotike, zanimata ga predvsem kiparski aspekt robotov in koncept umetne inteligence. Rojen je bil l. 1977 v Gradcu, trenutno pa živi in dela na Dunaju, kjer poučuje na univerzi za uporabne umetnosti – tam je diplomiral iz digitalne umetnosti, študiral pa je tudi violončelo na univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu ter arhitekturo na tehnični univerzi v Gradcu in šoli za arhitekturo Laungedoc Rousillon v Montpellieru. Je prejemnik nagrade Theodor Körner Prize za svoje delo z naslovom Architecture Mules, ki prevaja generativne oblikovne zmožnosti 3D programske opreme v realni prostor.
Spletna stran: http://niki.xarch.at/
