UMETNIŠKA DELA
Robot za socialno ogrožene je v celoti sestavljen iz odpadne računalniške opreme in nekaj rabljenih delov, ki jih je mogoče dobiti povsem brezplačno. Računalniki so danes tako rekoč obvezna oprema in kulturni kod, zato kot tehnologija niso več rezervirani le za privilegirane. ‘Žicar’ lahko nastopa v imenu socialno ogroženih, katerim zagotavlja anonimnost in ohranitev osnovnega človeškega dostojanstva. Vstopa lahko v beračem nedosegljiva okolja, kot so nakupovalna središča in družabne prireditve, kjer se zbira in zadržuje premožnejši del družbe, ki zmore več simpatij do marginaliziranih, če le ti komunicirajo v varni distanci s pomočjo tehnološkega vmesnika.
V zadnjih letih smo priča družbenim spremembam, ki vnašajo v splošno sliko družbe vedno večji procent revščine. V njej ali na pragu nje živijo različne marginalizirane skupine, kot so revni posamezniki in družine, begunci oziroma ostali prosilci za azil, ostareli, invalidi. Večina, v svojih domovih skrita pogledu javnosti, ne bo nikoli stopila na ulico in prosjačila, razen če jih v to ne prisilijo izredne razmere. Danes zaradi razširjenosti tehnologije poznamo nekaj novih načinov beračenja; internetno pošto s prosečimi sporočili, beraške internetne strani, beračenje v ‘multiplayer’ igrah in robota iz odpadne tehnologije.
http://www.sasosedlacek.com/shranjeno/projects_zicar.htm
Tehnična izvedba robota: Pavle & Sašo Sedlaček
Govor: Speaker 1.1 / Sintetizator slovenskega jezika, Jure Leskovec, Inštitut Jožef Stefan
Rabljeni računalniki: zahvala vsem donatorjem (ki želijo ostati neimenovani)
Posebna zahvala: Sipronika d. o. o., KD Group d. d.
Biografija
Sašo Sedlaček je nedvomno eno osrednjih imen sodobne slovenske umetnosti. Je prejemnik številnih nagrad (OHO, Vida 11, Spaport, Zogo Toy itd.) in udeleženec treh umetniških rezidenc (v Nemčiji, na Japonskem ter v ZDA), ki je razstavljal po Sloveniji, na Japonskem in Tajvanu, v ZDA, Avstriji, Franciji, Belgiji, Italiji, Srbiji, Rusiji, Estoniji in drugod. Njegova dela so bila na ogled tudi na priznanih prizoriščih, kot sta Razstavna hiša dunajske secesije in Muzej umetnosti Lentos v Linzu, prav tako pa je sodeloval na nekaterih najpomembnejših mednarodnih bienalih in festivalih (Tajpej, Tajvan 2008 in Okagi, Japonska 2006).
Njegov projekt Veliki izklop (The Big Switch Off) so nedavno prikazali v Projektnem prostoru Aksioma. Ukvarjal se je s problemom razprodaje frekvenčnega prostora (Manifesto 2008 in Infocalypse Now! 2007), še posebej pa je prepoznaven po svojih intervencijah v »potrošniške Meke«: z zidaki, izdelanimi iz reklamnih tiskovin, je zapiral vhode ljubljanskih veleblagovnic (Just Do It!, 2003), z njimi zgradil prisluškovalno-bivalni paviljon v BTC Cityju (Zanka 2004); leta 2006 je po Cityparku in po ulicah Tokia ter Tajpeja sprehodil Žicarja (The Beggar), robota za socialno ogrožene, leto kasneje pa ga dal na izposojo ljubljanskim brezdomcem ipd.
