Martin Bricelj
RoboVox - Tvoj glas

Na Glavnem trgu v Mariboru bo od 25. oktobra do 2. novembra prvič v Sloveniji na obisku prav poseben gost z imenom RoboVox, osem metrov visok robotski velikan, ki s pomočjo SMS tehnologije predstavlja glas ljudstva - vaš glas. RoboVox je interaktivna zvočna instalacija avtorja Martina Briclja, ki bo, vsak dan na drugo temo, na številko 040809908 sprejemal vaša SMS sporočila in jih izgovarjal.

Vaš glas
Robovox deluje tako, da sprejema tekstovna sporočila (SMS) s poljubno vsebino in jih nato verbalno sporoča mimoidočim. Z različnimi temami spodbuja ljudi k javni debati in izražanju mnenja ter postane orodje anonimnega posameznika, katerega glas se običajno izgubi v množici. Javni prostor, v katerega je postavljen, spremeni v prostor komunikacije, interakcije in igre.

Poslanstvo
RoboVox raziskuje možnosti izražanja v javni sferi in se dotika vprašanj, kot so svoboda govora, moč protesta, moč posameznika/množice ter nova razmerja med javnim in zasebnim. Ker bo RoboVox gostoval v različnih krajih, bodo preko njega posredovana sporočila dobivala različno vsebino, pogojeno s konkretnim prostorom in kulturo. Integralni del projekta je primerjalna analiza različnih reakcij na instalacijo, ki bo nudila svojevrsten družbeno-humanističen vpogled v skupne in različne vidike urbanih realnosti. RoboVox je prvi javni kip, ki potuje iz države v državo.
Tako kot klasični in nepremični spomeniki na mestnih trgih izražajo politično/socialno stanje v deželi, ga tudi RoboVox, a ne s strani oblasti, ki kip postavi, temveč s strani posameznikov, ki sodelujejo v interakciji.

Zvok
Pomemben del projekta je zvočna dimenzija. RoboVox sodeluje z mnogo domačimi in tujimi umetniki zvoka, ki sooblikujejo prostor okoli njega in sodelujejo pri načrtovanem RoboVox DVD katalogu z avtorsko glasbo. Nekateri izmed njih so Vector Lovers (Soma, Iwari), Plaid (Warp Rec.), Random Logic, Menu B, DJ Borka...

Otvoritev
Četrtek, 25. oktober, od 17. do 22. ure, glasba od 20. ure.
Glasba: DJ Borka (Codeep)
Vizualije: VJ Ozo (CodeEp)

Teme dneva
Četrtek, 25. oktober: Moje mnenje o Mariboru kot kandidatu za Evropsko prestolnico kulture 2012
Petek, 26. oktober: Ali živim ekološko, kako in zakaj?
Sobota, 27. oktober: Kakšne možnosti pogrešam v lastnem mestu?
Nedelja, 28. oktober: Prosti čas. Za kaj ga porabim? Za kaj bi ga, če bi ga imel več?
Ponedeljek, 29. oktober: Kaj bi naredil, če bi imel moč nekaj spremeniti – v svojem življenju, šoli, službi, mestu, državi?
Torek, 30. oktober: Mediji –so svobodni, psi čuvaji ali prostitutke?
Sreda, 31. oktober: Katere so vrednote časa in katere vaše lastne, intimne?
Četrtek, 1. november: Kaj sem si vedno želel povedati tistim, ki jih ni več z mano?

Navodila
RoboVoxu na številko 040809908 pošljete SMS sporočilo z vašim mnenjem o temi dneva.

Opozorilo: Nimamo namena cenzurirati sporočil, vendar bo sistem žaljivke in kletvice zamenjal s tipskimi nevtralnimi besedami. Poslana sporočila niso brezplačna in vam jih obračuna vaš mobilni operater po veljavnem ceniku.

Glavna izvedbena partnerja pri projektu RoboVox sta KD Codeep in londonski Institute of Contemporary Arts (ICA), ki usklajujeta delo mednarodne ekipe sodelavcev.

Projekt so podprili: ECF- Evropska kulturna fundacija, Mestna občina Ljubljana, Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske, Adria Airways d.d. in drugi. Vsem prisrčna hvala.

Zasnova in koncept: Martin Bricelj
Producenta: Martin Bricelj in Uroš Veber
Splet in multimedia: Slavko Glamočanin
Konstrukcija: Dejan Filipovič & Jaka Verbič Miklič
3D oblikovanje: Robert Doljak & Dejan Filipovič
3D model: Uroš Černe
Programska oprema: Razum d.o.o., Slavko Glamočanin

Zahvale: Tomo Glažar, Vivienne Gaskin, Jurij Krpan, Sandra Sajovic, Blaž Peršin, Andrej Mužević, Špela Verbič Miklič, Tomo Štular, Peter Kalan, Ozren Škondrič, Peter Košir, Mika Cimolini, Borja Jelič, Marko Peljhan in tebi!

Splet:
www.robovox.co.uk
www.martinbricelj.com

• revija Uporabna informatika je edina slovenska strokovna revija za področje informatike, ki občasno objavlja tudi izvirne prispevke tujih avtorjev v angleščini. Redno izhaja štirikrat letno, v zadnjih letih pa so izšle poleg teh še izredne številke. Kot strokovna revija seznanja strokovno javnost in uporabnike s tekočimi dosežki informatike po svetu in v Sloveniji. Posebna vrednost revije so predstavitve domačih projektov in dosežkov v člankih domačih avtorjev. Poleg tega revija seznanja strokovno in splošno javnost o pomembnih evropskih dogodkih in dokumentih, ki usmerjajo to področje v Evropski zvezi in ki bodo neizogibno vplivali tudi na nas. Uporabna informatika je prva v Sloveniji objavila slovenski prevod Bangemannovega poročila. V njej je izšla tudi evropska ministrska deklaracija in posebna številka je bila posvecena prevedeni Beli knjigi o informacijski družbi v Evropi.

• Monitor je mesečnik namenjen vsem, ki iščejo informacije iz sveta računalništva. Širok izbor tem je namenjen tako profesionalnim uporabnikom računalnikov kot tudi bralcem, ki jim je računalnik le postransko orodje.

• Svet elektronike je revija za sodobno elektroniko.

Glasba: DJ Borka (Codeep)
Vizualije: VJ Ozo (CodeEp)

Razvoj digitalnih tehnologij in medijev je vplival na nov(e) način(e) kulturne produkcije in distribucije, s tem pa prinesel tudi nove omejitve in potrebe po fleksibilnejši pravni zaščiti avtorskih pravic.
Nanje se je odzvala ideja Creative Commons, ki je kmalu prerasla v globalno gibanje. Ustvarjalcem ponuja vnaprej pripravljene pravne licence, s katerimi jasno določijo dovoljene in nedovoljene uporabe svojih del.
S tem omogočajo svobodnejše kroženje del med uporabniki, kar pa še ne pomeni, da se avtor svojim pravicam odreka. Pomeni samo, da ponuja določen del pravic vsem in le pod določenimi pogoji.

V predavanju se bomo sprehodili skozi osnove varovanja naših aplikacij in omrežij, od prepoznavanja nevarnosti, ocenitev in zmanjšanje tveganj pri načrtovanju sodobnih spletnih aplikacij v internetu in nasvetov pri sami izvedbi načrta.

Sascha Meinrath velja za "pionirja Interneta" in "drznega vizionarja", ki je zelo znan strokovnjak na področju javnih brezžičnih in širokopasovnih omrežij. Vodilni časopisni viri, vključujoč The Economist, The New York Times, The Nation in National Public Radio, velikokrat citirajo Saschino delo pri poročanju o vsebinah povezanih z brezžičnimi omrežji. Sascha je znanstveno raziskovalni direktor pri New America Foundation's Wireless Future Program. Ob tem je tudi koordinator Open Source Wireless Coalition, globalnega partnerstva odprto kodnih brezžičnih integratorjev, raziskovalcev in podjetij, ki se posvečajo razvoju odprto kodnih, nizkocenovnih brezžičnih tehnologij. Je redni sodelavec MuniWireless.com, vodilnega vira za mestne brezžične novice in informacije ter redni sodelavec Government Technology's Digital Communities, portala in izčrpnega vira informacij za javni sektor.
Pravtako je sodeloval s Free Press, the Cooperative Association for Internet Data Analysis (CAIDA), the Acorn Active Media Foundation, the Ethos Group, in the CUWiN Foundation.
Diplomiral je na Yale University iz psihologije, magistriral pa na University of Illinois at Urbana-Champaign pravtako iz psihologije. Je štipendist na University of Illinois na Inštitutu za raziskave komunikacij (Institute for Communications Research), kjer zaključuje doktorat na temo jačanja skupnosti ter vplivov in interakcij udeleženih medijev, brezžičnih komunikacij in novonastalih tehnologij.

Uradna spletna stran OLPC projekta: www.laptop.org

Kayle Brandon in Kate Rich: Cube Cola
www.bureauit.org

Cube-Cola - teorija in praksa, ki stoji na rokah velikana
Cube Bar predstavlja Cube-Cola, doma narejeno v Bristolu po odprto-kodnem receptu. Kayle and Kate bosta na način divje obrti proizvedla lastno koka-kolo po odprto-kodnem receptu, dosegljivem na spletu. V prepletu eksperimentov hišnega laboratorija in znanstvenih tehnik. Postavila bosta začasni kokakola produkcijski laboratorij.


Pix: fijuu
www.fijuu.com

Fijuu je 3D, avdio/vizualna namestitev. Deluje po igralnem vzorcu PlayStation, igralci fijuu dinamično manipulirajo 3D instrumente in na ta način ustvarjajo improvizirano glasbo fijuu je zgrajen tako, da uporablja odprto-kodno prikazujoč motor OGRE, ki deluje na Linuxu V prihodnosti bo fijuu izšel kot Linux CD projekt v živo, tako da bodo igralci preprosto “obuli” njihov PC s kompatibilnim priključkom igralnega vzorca in bodo lahko igrali brez nameščanja (ne glede na operacijski sistem). Tako učinkovito spremenimo domači PC v igralno konzolo za avdio performanse.


Ballettikka Internettikka: Portreta / Aeronauttikka, Odpri kodo, Kitajec!
Igor Štromajer in Brane Zorman (Intima)
www.intima.org/bi
Teoretska svetovalka: Bojana Kunst
Praktična svetovalka: Irena Pivka

Producent Virtualna baza Intima www.intima.org, 2007
# v sodelovanju z BeitThroN vs. Thronus Sound System, Ljubljana

Ballettikka Internettikka (www.intima.org/bi) je razvijajoča se študija medmrežnega gverilskega baleta, strategij neposrednih prenosov v živo ter taktik osvajanj prepovedanih prostorov in njihovih konceptov, ki poteka na internetu od leta 2001 do danes.

Po invazijah na moskovski Bolšoj teater (marec 2002), milansko Scalo (november 2004), beograjsko Narodno pozorište (oktober 2005), berlinski Volksbühne (julij 2006) in druge institucije v Evropi in po svetu, bosta Štromajer in Zorman razstavila štiri odprte nizkotehnološke baletne objekte – iluminirane podobe, in sicer dva električna oltarna portreta avtorjev (diptih Ballettikka Internettikka: Portreta) in dve gibljivi plastični simulaciji LCD ekranov (dvojna projekcija Ballettikka Internettikka: Aeronauttikka), v Ballettikko Internettikko predelane kitajske kičaste okrasne predmete.

Zatorej: »Odpri kodo, Kitajec!«

Igor Štromajer je intimni mobilni medmrežni komunikator (www.intima.org). Raziskuje taktična emocionalna stanja in travmatične brezžične nizkotehnološke gverilske strategije. Razstavljal je na več kot stotih razstavah v dvainštiridesetih državah in prejel več nagrad (Moskva, Hamburg, Dresden, Belfort, Madrid). Kot gostujoči umetnik predava na univerzah in institutih za sodobno umetnost v Evropi in Kanadi. Njegova dela so v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, Centra Georges Pompidou v Parizu, Museo Nacional Reina Sofia v Madridu in Computerfinearts Gallery v New Yorku, razstavljena pa tudi v Hamburger Kunsthalle v Hamburgu.

Brane Zorman je med leti 1982 vodil in ustvarjal kultno punk skupino O!KULT, preko post-industrijske faze skupine prešel v elektronsko kreirano glasbo. Bil med pionirji SLO techno glasbe in med prvimi tecno DJ v Sloveniji. Pisal za M'zin, na Radiu Študent vodil oddaje o glasbi. Od leta 1987 komponira avtorsko glasbo za slovenske in mednarodne gledališke, plesne, multimedijske produkcije in projekte - skupaj več kot petdeset glasbenih epopej, s preko sedemsto samostojnimi skladbami, in z gostovanji po vsej Evropi. V javnosti se pojavlja kot Brane Zorman Vs BeitThroN, MC Brane, BeitThroN, Thronus Sound System. V zadnjih letih intenzivno sodeluje z Ireno Pivka pri projektu Cona.

Na delavnici si boste lahko udeleženci namestili operacijski sistem Linux, za kar potrebujete svoje računalnike!
Vsi tisti, ki že imate Linux na svojem računalniku, ste dobrodošli, da pridete in se priklopite v omrežje, ki bo postavljeno na sami prireditvi.
Namestitvena delavnica bo izvedena, če se bo nanjo prijavilo vsaj deset ljudi. Prijavo, ki naj vsebuje ime in priimek, naslov, e-mail in telefonsko številko, pošljite na kibla@kibla.org ali izpolnite on-line obrazec (klik na spodnji banner).

Zvedeli boste vse o GIMP-u in se naučili, kaj vse zmore, kakšne so njegove omejitve ter se naučili, kako odrpraviti najznačilnejše težave.
Predstavili bomo tudi novosti prihajajoče verzije, spoznali pa boste tudi kje najti vse informacije, kot so npr. vadnice, navodila, slovenske verzije...
Branko je trenutno zaposljen kot sistemski inženir v Vzajemni d.v.z. Z njim bo prišel Sebastjan Penko, s katerim sta vodila zadnjo delavnico v MMCju (v Pivki). Tako da bosta po končanem predavanju na voljo tudi za kakšno vprašanje.

http://www.pivka.org/modules/wiwimod/index.php?page=VIDEO+VADNICE

Linux se je v zadnjih letih prelevil iz operacijskega sistema za serverje v mnogo več. Odprta koda in močna skupnost izkušenih razvijalcev je omogočila razvoj nekaterih programov in paradigm, ki omogočajo, da se Linux uporablja za profesionalno delo z zvokom in glasbo.

Na predavanju bo predstavljen:
• JACK [1], ki omogoča prenašanje zvoka visoke kvalitete med posameznimi programi (in zvočno kartico),
• zbirka vtičnikov (pluginov) z efekti LADSPA [2] in
• ardour2 [3], trenutno najmočnejše odprtokodno orodje za snemanje na trdi disk.

Poleg samega snemanja z zvočne kartice in iz programov, ki podpirajo JACK, ardour2 omogoča tudi urejanje, rezanje in procesiranje posnetega materiala ter pripravo končnega posnetka z izvozom v zvočno datoteko(WAV) primerno za zapis na CD.

[1] JACK (JACK Audio Connection Kit), http://jackaudio.org/
[2] LADSPA, http://www.ladspa.org/
[3] ardour2, http://www.ardour.org/

V predavanju "Nadgrajevanje domačih brezžičnih usmerjevalnikov z Linuxom" si bomo čisto praktično pogledali kako domači usmerjevalnik nadgradimo na Linux DD-WRT. Najprej bomo hitro preleteli osnove brezžičnih povezav, nato pa si ogledali kakšne korake moramo opraviti za nadgradnjo. Na koncu si bomo ogledali različne dodatne funkcionalnosti, ki jih nadgrajeni usmerjevalniki nudijo.

Amarok je projekt, ki se razvija v okviru namizja KDE kot še en od grafičnih Linux predvajalnikov zvočnega zapisa MP3,OGG,WAV... Poleg klasičnega predvajalnika je Amarok tudi inteligentni program za upravljanje z glasbenimi zbirkami.

Brezžično omrežje v Ljubljani
Konec 1990-tih let se je začel pohod računalniških monopolistov na namizja osebnih računalnikov. Vse alternative so bile brutalno zatrte, Monopolist pa je osvajal področje za področjem - s ciljem vzpostavitve popolnega tehnološkega totalitarizma, v katerem bi lahko Korporacija zavladala svetu. Nekaj zanesenjakov pa še ni izgubilo upanja. Pričeli so raziskovati, razpravljali so in programirali in v Sistemu se je pojavila motnja. Če je Sistem na motnjo nekaj časa gledal kot na folkloro, nekaj, kar je pač vredno dopustiti zaradi videza demokratičnosti, pa je motnja kmalu prerasla v gibanje, za katerega se zdi, da ga ne more nič več zaustaviti. Vodila gibanja so odprtost, svoboda in brezplačnost. In zanesenjaki so s svojimi izdelki pričeli osvajati svet ter krhati monopol Korporacije.

Predstavitev algoritmične umetnosti.
Kako uporabljati trendovski programski jezik Ruby v kombinaciji s Flash in Max/MSP za ustvarjanje fantastičnih grafik, drznih zvočnih kompozicij, kontrolnih robotov, videov, interaktivnih skulptur itd.

Vsestransko kodiranje je poskus pripeljati internet, vse njegove podatke, protokole in algoritme nazaj v resnični svet. Zato so tehnologije kot je GPS (Global Positioning System), s senzorji opremljeni mikrokontrolerji, mobilni telefoni in črtne kode kombinirane z razvojnimi okolji, kot so Adobe Flash, Max/MSP, PD in Ruby.

Največja ambicija projekta je omogočiti udeležencem dostop do na novo pojavljajočih se tehnologij in uporabo le teh skupaj s podporo interneta kot kreativnega in ekspresivnega vira umetniške prakse. Drugi cilj vsestranskega kodiranja je sprememba splošnega odnosa do digitalnih artefaktov. Udeleženci so spodbujani, da aktivno uporabljajo vse naprave kakorkoli želijo, celo "zlorabijo" jih lahko, da dosežejo namen za katerega niso bile nikoli narejene.

Do potankosti se bodo naučili, kako narediti abstraktne, digitalne podatke bolj doumljive s tem da jim dajo fizično prisotnost v resničnem prostoru. Hkrati bodo spoznali, kako stvari iz resničnega sveta postanejo močnejše z digitalnim povečanjem oz. naraščanjem; katere nove oblike socialnih interakcij bodo nastale iz tega.

Čeprav bo programiranje, posebno skripte, bistveni del delavnice, izkušnje s programiranjem niso pogoj za udeležbo.

Da se bo delavnice lahko udeležilo čimveč ljudi in za pospešitev produkcijskega procesa udeležencev, bo v in okrog KIT-a nameščena vnaprej konfigurirana struktura za "location based services" (servisi vezani na lokacijo), "resnično etiketiranje", "skriptanje" mobilnih telefonov in vnaprej zgrajena oprema za zaznavanje.

Skupina naj ne bi bila večja od 14 oseb.

Vodja delavnice: univ. prof. Thomas Fürstner (vodja raziskav in razvoja pri System One, Gesellschaft für technologiegestützte Kommunikationsprozesse m.b.H., Dunaj)
www.systemone.at
www.systemone.at/en/technology/overview

Prijavnica za delavnico (prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest)
Kotizacija = 15 EUR